Naš koncept instalacije se je rodil kot refleksija naše razredne celote. Prišle smo do ugotovitve, da se nismo zavedale in posledično tudi ne izkoristile moči skupine. Razlike med nami so predstavljale prepreko, namesto da bi v njih videle orodje za izkoriščanje naših močnih potencialov. Instalacija temelji na medsebojnem sodelovanju in individualnem izražanju znotraj neke funkcionalne skupine oziroma mreže. Mreže prikazujejo spajanje različnih svetov, naše individualnosti, kar se odraža tudi v izbiri materialov ter načinu prepleta. Med seboj tvorijo odnos, lahko krhek, trden, prazen, poln, površinski ali globinski. Instalacija je v podobi velike mreže sestavljena iz več različnih elementov. Vsaka posameznica je s svojim likovnim izrazom in osebnostjo prispevala svoj segment. Mreže se med sabo prepletajo, dotikajo, gradijo mostove ali pa so vmes luknje ter praznine. Nekatere mreže so krhke, lahke in prilagodljive, druge močne, težke in neodvisne. Zidovi iz mrež tvorijo novo zavedanje koncepta funkcionalnosti prostora, ki nasprotuje splošni avtomatizaciji dojemanja. S svojo prisotnostjo gledalec prispeva k instalaciji in s poseganjem v prostor spreminja likovno vrednost le te. S premikanjem skozi prostor si tako izbere in oblikuje lastno pot. Mreža je namreč delno prilagodljiva, določeni elementi se z lahkoto odmaknejo kot zavese medtem, ko drugi trpežno ohranjajo neprehodnost. Linije znotraj mrež s prekrivanjem, tvorijo različne teksture, ki se s smerjo pogleda spreminjajo, kot se z mreženjem spreminjajo odnosi v katerih se znajdemo, navsezadnje je tudi življenje na lastno odgovornost.